Zahvaljujemo se za vse prijave,
ki so prispele v nabiralnik Studio 3S
za natečaj Sodelujmo. Sporočamo,
da je zmagovalec natečaja
organizacija MOČ, ki deluje na
področju izključenosti otrok, ki so
v rejništvu.
Vas pa vabimo, da nas spremljate
še naprej, saj nameravamo natečaj prihodnje leto ponoviti.
O TEMATIKI
dr. Darja Zaviršek: Otrok potrebuje odgovorne odrasle
Virtualna javna tribuna
Bele lise socialnega skrbstva
Okrogla miza o rejništvu
Zgodba Neire Mikić
O Neiri pišejo tudi tukaj
Zgodba Remzije Hajrizi
Zgodba Martine Balarin
Zgodba Anžeta Preska
Zgodba Vere Andjelković
V organizaciji Združenja MOČ je v sredo, 11. maja, v Centru Evropa potekala javna razprava o otrocih, ki zaradi različnih razlogov (npr. izguba stanovanja, službe ali bolezen staršev, nasilje, nesreče ...) nimajo možnost živeti s svojimi biološkimi starši in so nameščeni v dom izvajalcev rejniške dejavnosti. Gre za pravno varstvo otrok v tuji družini, ki mora otroku začasno zagotavljati pomoč in podporo pri odraščanju (nega, vzgoja, oskrbovanje). Vendar pa vsi rejniki teh osnovnih otrokovih potreb ne izpolnjujejo oziroma obstaja ogromno pomanjkljivosti v obstoječi zakonodaji, zaradi katerih so rejniški otroci premalo zaščiteni. Združenje MOČ, združenje za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših, že dalj časa opozarja, da se morajo v sistemu rejništva postopki in mehanizmi izboljšati, da bi se zaščitilo že tako prizadete otroke. Vendar Združenje pri svojem delu največkrat naleti na očitke, da je sistem rejništva v Sloveniji dobro urejen.
Da pa to nikakor ne drži, je že pred začetkom razprave potrdila Neira Mikič, ki je svojo negativno izkušnjo dvanajstih let bivanja v rejništvu, leto dni v mladinskem domu in dve leti bivanja v stanovanjski skupini, popisala in predstavila v knjigi Nedosegljive sanje – v sistemu rejništva in ustanov. »Ker so mi bile, po Konvenciji o otrokovih pravicah, kršene pravice do doma in družine, sem posegla tudi po evropskem sodišču. Vesela pa sem, da sem osebno izkušnjo delila s širšo javnostjo, ustanovila društvo Zarja za pomoč otrokom, ki so jim kršene otrokove pravice (zarja.drustvo@gmail.com), saj sem v treh mesecih prejela pisma 752 otrok, starih med 12. in 19. let, ki razen treh, opisujejo svoje negativne izkušnje. Pa naj nekdo reče, da to ni zadosten podatek, da se pozove odgovorne, naj sistem rejništva ukinejo ali ga spremenijo v korist otroka,« je še dodala Neira.
V Sloveniji je bilo februarja 2010 1155 rejencev, med njimi malo manj kot 900 otrok. V večini primerov so to otroci z različnimi oblikami travm, ki poleg osnovnih otrokovih potreb, potrebujejo zlasti varnost, toplo zavetje in razumevanje. Torej veliko več, kot mu je v rejništvu zagotovljeno danes. »Potreba po varnosti je temeljna človekova potreba. Če otrok ne zadovoljuje te potrebe, se ne more razviti v celoto oz. ne more izpostaviti zdravega odnosa. To se kaže še posebej pri otrocih, ki so iztrgani od biološke družine in dani v rejništvo,« pove psiholog in psihoterapevt mag. Bogdan Žorž. Dr. Metka Kralj, rejnica svoji nečakinji, pa je poudarila, da bi bilo zato zelo pomembno, če bi rejnike v prvi fazi poiskali med otrokovimi sorodniki.
Združenje MOČ neprestano opozarja tudi na neustreznost odločanja o namestitvi otroka v rejništvo, saj o tem odločajo Centri za socialno delo (v nadaljevanju CSD). V Sloveniji namreč ne obstajajo družinska sodišča, kar je čisto skregano z Evropsko zakonodajo. Poleg tega lahko v Sloveniji izvaja rejniško dejavnost vsak, ki ima pri nas stalno bivališče, je polnoleten, ima poklicno izobrazbo in naredi 12 urni izobraževalni tečaj. Ali to res zadostuje, da tako slabo usposobljeni posamezniki ali posameznice potem skrbijo za rejniške otroke?
Kot posledica slabo urejenega sistema, pa se med rejniki najdejo tudi taki, ki otroke zlorabljajo (jih silijo v težka dela, spolne zlorabe, izvajajo nasilna dejanja …). Zato bi nad opravljanjem rejniške dejavnosti CSD-ji morali izvajati kontrolo (najbolje nenapovedano), vendar v sedanjem sistemu nadzor sploh ni mogoč, saj v zvezi z rejništvom ni nič določenega in je torej lahko vse sprejemljivo. Premalo pa delajo tudi na rehabilitaciji odnosov med biološkimi starši in otroci, ki bi jim zagotavljala, da bi bili čim prej spet sposobni prevzeti svojo vlogo starševstva. Borut Kožuh, svetovalec in ravnatelj mladinskega doma Jarše, je na razpravi posebej poudaril, da pri njih največ delajo prav s starši. Kot pravi rejnica dr. Metka Kralj je problem tudi v tem, da se otroka nikoli ne upošteva oz. se ga ne sliši. »Če so stiki z biološkimi starši kvalitetni, naj jih otrok ohranja, drugače se ga ne bi smelo siliti v stike s starši,« je še dodala Kraljeva.
Zakonodaja pa tudi ne določa, koliko časa naj traja rejništvo. To pomeni, da otroci predolgo ostajajo v rejniški družini, potem pa ostanejo brez opore ljudi, ki bi jim morali stati ob strani. Predsednica društva MOČ Vida Berglez pravi, da imajo posledično stare rejence tudi po 58 in 60 let.
Za zaključek naj povemo, da rejništvo kot začasna oblika ni napačna, ampak da praksa in izkušnje kažejo na to, da je pomanjkljivosti in napak več, kot je dobro izvedenih rejništev. Ali kot je na javni razpravi dejala Natalija Markač, ki je svojo slabo izkušnjo prav tako opisala skozi lastno delo Zlorabljen otrok v sistemu države: »Rejništvo je nevarno samo zaradi ljudi, ki ga izvajajo.«
Potrebne so korenite zakonske spremembe, ki jih, po mnenju Matica Munca, psihologa in nekdanjega sodelavca Centra za socialno delo Ljubljana Moste – Polje, lahko strnemo v naslednje točke:
1. preveriti rejnike ali ustrezajo, da skrbijo za te otroke,
2. nenapovedana kontrola CSD-jev,
3. strokovna pomoč pri rehabilitaciji bioloških staršev, da bodo čim prej spet sposobni prevzeti svojo vlogo starševstva,
4. če v treh letih starši ne pokažejo te zmožnosti, se jim odvzame roditeljska pravica, otrokom pa zagotovi možnost posvojitve.
Na vse to z različnimi aktivnostmi že dolga leta opozarja Združenje MOČ, zato upajmo, da jih pristojni in odgovorni čim prej uslišijo!
Več informacij o Združenju MOČ najdete na: www.moc.si
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
